{"id":105,"count":2,"description":"<strong>Lan<\/strong>\r\n\r\n<img style=\"float: left;margin: 7px 10px 10px 0;width: 70%\" title=\"Le lin. Source: CPC-SKEK\" src=\"https:\/\/staging.fundus-agricultura.wiki\/wp-content\/uploads\/FLeurs-de-lin_CPC-SKEK.jpg\" alt=\"Cabbage.jpg\" \/>Lan (Linum usitatissimum) je skupaj z enozrno, dvozrno in je\u010dmenom med najstarej\u0161imi gojenimi rastlinami, saj so ga nabirali in uporabljali \u017ee pred pojavom sodobnega kmetijstva. Prvi delci gojenega lana segajo okoli leta 7900 pr. n. \u0161t. Najstarej\u0161e najdbe v Avstriji iz Schletza (Spodnja Avstrija) izvirajo iz kulture linearne keramike, okoli leta 5200 pr. n. \u0161t. Prve najdbe v \u0160vici iz Egolzwila v kantonu Luzern segajo okoli leta 4300 pr. n. \u0161t. V Spodnjem Engadinu je bilo gojenje lanu dokumentirano na nadmorski vi\u0161ini 1700 metrov v bli\u017eini Ramoscha, kar sega okoli leta 1880 pr. n. \u0161t. V mokri\u0161\u010dnih naseljih v alpskem vzno\u017eju so na\u0161li lanene dlake, pa tudi tekstil in mre\u017ee iz lanu. Prvotno se je lan verjetno uporabljal kot hrana in kot vlaknina. Ta dvojna uporaba je v nekaterih regijah \u0161e danes pogosta. Lanena vlakna so snopi li\u010dja. Do petdesetih let prej\u0161njega stoletja so lan gojili predvsem zaradi njegovih vlaken. Ta vlakna so imenovali tudi dlaka. Divji lan, znan tudi kot dvoletni lan (Linum bienne), raste ob obalah Sredozemskega, \u010crnega in Kaspijskega morja ter v rodovitni polmesecu. Divja rastlina se pojavlja celo na obali ju\u017ene Anglije. Divji in gojeni lan sta sorodna in ju je mogo\u010de enostavno kri\u017eati. Lan se v prvi vrsti samoopra\u0161uje, kar je zlahka privedlo do razli\u010dnih kultivarjev. Sprva so lan pobirali zaradi njegovih semen, bogatih z oljem, kmalu pa so ga za\u010deli gojiti tudi zaradi njegovih robustnih vlaken. Rastline oljnega lana so kraj\u0161e, bolj razvejane in imajo ve\u010dja semena, vendar ni\u017ejo kakovost vlaken. Vlaknasti lan zraste vi\u0161je, je manj razvejan, ima manj\u0161a semena in odli\u010dno kakovost vlaken. Med tema dvema vrstama obstajajo vse mo\u017ene vmesne oblike. Spomladanski lan, znan tudi kot harlekin lan, je oblika, pri kateri semenske kapsule ob zorenju spontano po\u010dijo. To spontano po\u010denje je zna\u010dilno za divje rastline lanu. \u010ce so kapsule po zorenju ostale zaprte, so ta lan imenovali mlatilni lan ali harlekin lan. Lan spada v dru\u017eino lanu (Linaceae). Rastlina je znana po dolgem glavnem steblu, ozkih, suli\u010dastih listih, \u0161tevilnih cvetovih in ne\u017enih, velikih cvetnih listih (pet), ki kmalu po cvetenju prekrijejo tla. Barva cvetov pri doma\u010dih sortah je bila obi\u010dajno modra. Ob\u010dasno se je pojavil tudi belocvetni lan. Semenske kapsule so okrogle.\r\n\r\nLiteratura:\r\nSchilperoord, Peer und Heistinger, Andrea (2011): Literaturstudie alpine Kulturpflanzen Vs. 5.1.\r\nZohary, Daniel; Hopf, Maria; Weiss, Ehud (2012): Domestication of plants in the Old World. The origin and spread of domesticated plants in Southwest Asia, Europe, and the Mediterranean Basin. 4. Aufl. Oxford: Oxford University Press. ISBN: 978-0199549061","link":"https:\/\/staging.fundus-agricultura.wiki\/sl\/category\/pflanzen\/faserpflanzen\/flachs\/","name":"Flachs","slug":"flachs","taxonomy":"category","parent":104,"meta":[],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/staging.fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/105","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/staging.fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories"}],"about":[{"href":"https:\/\/staging.fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/taxonomies\/category"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/staging.fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories\/104"}],"wp:post_type":[{"href":"https:\/\/staging.fundus-agricultura.wiki\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts?categories=105"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}